AFIRMACIJA (srb/slo/eng/ger)

Bilo je fenomenalno,
jedino sam ja mislio
da je to normalno.

Ono je bilo tu,
ali nekako normalno
ono nije htelo da čuje
za fenomenalno.

Onda je dodalo,
da je normalno
da to nije fenomenalno.

Fenomenalno je čekalo,
i nekako normalno,
čekalo njega da se opusti.

Me|utim isto tako normalno,
nije htelo da fenomenalno
postane normalno.

Normalno je da normalno
nije htelo da leti,
zato što se deca normalno
plaše visine.

Normalno je čekalo
nekako u sebi osećaj
da je fenomenalno leteti.

Oprosti mi fenomenalno,
zato što je sve u meni
nažalost bilo normalno.

Izvini normalno,
ali ja sam odlučio
da obojim pogled fenomenalno.

***

Afirmacija

Bilo je fenomenalno,
le jaz sem mislil,
da je to normalno.

Bilo je tukaj,
a nekako normalno
ni hotelo slišati
za fenomenalno.

Dodalo je,
da je normalno,
ker ni fenomenalno.

Fenomenalno je čakalo
in nekako normalno
čakalo nanj, da se sprosti.

Vendar normalno prav tako
ni hotelo, da bi fenomenalno
postalo normalno.

Normalno je, da normalno
ni hotelo leteti,
ker se otroci normalno
bojijo višine.

Normalno je v sebi
čakalo občutek,
da je fenomenalno leteti.

Oprosti, fenomenalno,
žal je bilo v meni
vse normalno.

Oprosti, normalno,
odločil sem se,
da pogled obarvam fenomenalno.

***

Afirmation

It was phenomenal,
only I thought
it was normal.

It was here
but somehow it was normal
it didn’t want to hear of phenomenal.

Then it added
it’s normal
that it isn’t phenomenal.

Phenomenal waited
and somehow, normally,
it waited it to relax.

Same way normal
didn’t want phenomenal
to become normal.

it’s normal that normal
didn’t want to fly,
because kids are normally
afraid of heights.

Normal waited
for the feeling
it’s phenomenal to fly.

Forgive me, phenomenal,
that everything in me
was unfortunately normal.

I’m sorry, normal,
but I decided
to paint my life to be phenomenal.

***

Affirmativ

Es war phänomenal,
lediglich ich meinte,
es wäre normal.

Es war hier,
aber irgendwie normal,
es wollte nichts hören
von wegen phänomenal.

Dann fügte es hinzu,
es sei normal,
daß das nicht phänomenal ist.

Phänomenal wartete,
und seine Erwartung sich zu entspannen,
war irgendwie normal.

Normal indessen wollte
genauso wenig, daß Phänomenal
normal würde.

Normal ist, daß Normal
nicht fliegen wollte,
weil es normal ist, daß sich Kinder
vor der Höhe fürchten.

Normal wartete
auf das Gefühl,
Fliegen ist phänomenal.

Verzeih, Phänomenal,
aber leider war in mir
alles normal.

Verzeih, Normal,
aber ich habe beschlossen,
dem Blick phänomenal Farbe zu geben.

Pesma: Branko Baćović
Iz knjige: Transf-formation, 2002
Crtež: Danijel Trstenjak

About these ads